Gelem, gelem - e negativno verzija
kerdo: 01. 06. 2016 15:32 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E negativno verzija vaš e romaňi himna, o orchestralno bašaviben u o chorus. Šaj pes pre late giľavel. O lava vaš e giľi kerďas o autoris andal e Juhoslavija, o Žarko Jovanovič, e melodija iľas andal e romaňi folklorno giľi. E himna sas kerďi andro berš 1949 sar e refleksija pal o pharipen so sas le Romen andro dujto lumakro mariben. Andro berš 1971 ačhiľas oficijalno prindžarďi sar e himna le romane nacijengri, so phenďas the o Jekhto lumakro romano kongresos andro Londyn. Kadi oficijalno štandardizovaňi verzija kerďas e Bašavibnaskri the choraloskri asocijacija andal e Moldava, bašaďas la o Moldavijakro ternengro orchestros. E bašavibnaskri editacija the o bašaviben poťinďas o Inštitutos vaš o phundrado khetaňiben andro Budapešť. E himna chudel andre molovo elegicko vazdipen kana pen arakhen duj Roma so denašle anglo o kale legiji. O simbolis hino o jekhto arakhiben le kale manušikane zorenca, save ispidle le Romen te roden o lačho than vaš o dživipen. Andro dujto kotor, prekal e ritmika u lokho tempo pes phenel avri e matafora pal o purane u akanutne droma, save gele o Roma u lengro mangipen. Jekh hangos (o vokalistas) hino oda, so vičhinel savore Romen jekehtanes, e zor les den o aver hangi (o choros). Sikhaven o učipena u peravipena save pregele o Roma, kana rodenas o achaľuviben u progres. O majpaluno kotor hino agorindo andro durovo vazdipen, savo del o čitro hoj o jekehtano res resle - e bi darutňi, slobodno u paťivaľi luma. O drom hino lungo, phirel pro but seri.
e kategorija: bašaviben
Gelem, gelem - e orchestralno verzija
kerdo: 01. 06. 2016 15:08 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E orchestralno verzija vaš e romaňi himna. O lava vaš e giľi kerďas o autoris andal e Juhoslavija, o Žarko Jovanovič, e melodija iľas andal e romaňi folklorno giľi. E himna sas kerďi andro berš 1949 sar e refleksija pal o pharipen so sas le Romen andro dujto lumakro mariben. Andro berš 1971 ačhiľas oficijalno prindžarďi sar e himna le romane nacijengri, so phenďas the o Jekhto lumakro romano kongresos andro Londyn. Kadi oficijalno štandardizovaňi verzija kerďas e Bašavibnaskri the choraloskri asocijacija andal e Moldava, bašaďas la o Moldavijakro ternengro orchestros. E bašavibnaskri editacija the o bašaviben poťinďas o Inštitutos vaš o phundrado khetaňiben andro Budapešť. E himna chudel andre molovo elegicko vazdipen kana pen arakhen duj Roma so denašle anglo o kale legiji. O simbolis hino o jekhto arakhiben le kale manušikane zorenca, save ispidle le Romen te roden o lačho than vaš o dživipen. Andro dujto kotor, prekal e ritmika u lokho tempo pes phenel avri e matafora pal o purane u akanutne droma, save gele o Roma u lengro mangipen. Sikhaven o učipena u peravipena save pregele o Roma, kana rodenas o achaľuviben u progres. O majpaluno kotor hino agorindo andro durovo vazdipen, savo del o čitro hoj o jekehtano res resle - e bi darutňi, slobodno u paťivaľi luma. O drom hino lungo, phirel pro but seri.
e kategorija: bašaviben
E giľengri pustik - 16. Gelem, gelem
kerdo: 11. 03. 2016 15:06 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E romaňi himna andre lakri oficijalno verzija. O lava vaš e giľi kerďas o autoris andal e Juhoslavija, o Žarko Jovanovič, e melodija iľas andal e romaňi folklorno giľi. E himna sas kerďi andro berš 1949 sar e refleksija pal o pharipen so sas le Romen andro dujto lumakro mariben. Andro berš 1971 ačhiľas oficijalno prindžarďi sar e himna le romane nacijengri, so phenďas the o Jekhto lumakro romano kongresos andro Londyn. Kadi oficijalno štandardizovaňi verzija kerďas e Bašavibnaskri the choraloskri asocijacija andal e Moldava, bašaďas la o Moldavijakro ternengro orchestros. E bašavibnaskri editacija the o bašaviben poťinďas o Inštitutos vaš o phundrado khetaňiben andro Budapešť. khatar: www.rromaanthem.org
e kategorija: bašaviben
E giľengri pustik - 15. Lungo kalo bal
kerdo: 11. 03. 2016 14:51 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E giľi sas dokumentimen kana e džuvľikaňi kapela Luna bašaďas o koncertos andro Prešov andro junos 2013. E kapela hiňi andal o Martin u o džene hine e Božena Cicková, Petra Cicková, e Stanislava Cicková u Michaelá Kazárová. E giľi hiňi čardašovo, kheľibnaskri. O lava save anas hine kerde. Giľaďas e Dominika Klemparova.
e kategorija: bašaviben
E giľengri pustik - 14. Mamo miri
kerdo: 11. 03. 2016 13:41 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E giľi chudľam andre kana kerahas e dokumentacija pro Romano reprezentačno balos pro Spiš andro Smižany andro februaris 2014. E giľi giľaďas e solistka Dominika Klempárová andal e Spišska Nova Ves, jekhetane laha giiľavenas o džene andal e vokalno grupa The Angels andal o Lučenec, bašavelas lenge e grupa Simply Family, sajekh andal o Lučenec. E giľi hiňi kerďi - e balada. O autoris vaš o lava the melodija nane prindžardo.
e kategorija: bašaviben
E giľengri pustik - 13. Šude mange, šude tu
kerdo: 11. 03. 2016 13:29 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E giľi giľaďas o Jozef Miko, saves vičhinen the o Kopytko, pre gitara leske bašavelas o Jozef Dreveňák. E giľi giľavelas kana pes kerelas e dokumentacija pal o romane folklorna giľa the kheľibena andro Bardejov, pre Poštarka, andro junos 2014. Amari giľengri pustik anel e originalno giľi. E čhib andre giľi sikavel so hin avka včihinďi demo čhib - na phenel ňič konkretno, hiňi ča e lavengri kombinacija, save ritmikanes the melodikanes džan mište la melodijaha.
e kategorija: bašaviben
E giľengri pustik - 12. Ľoli paradička
kerdo: 11. 03. 2016 13:07 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E giľi arakhľam u dokumentinďam pro bašavibnaskro the kheľibnaskro sikaviben so kerďas o Teatro Romathan andal o Košice andro gav Svinia vaš o čhavore so phiren pre zakladno škola sar o kulturno the sikhavibnaskro kidipen andro aprľis 2013. E giľi odoj giľavelas e Barbora Zubková, e džeňi andal o teatroskro ansamblos, bašavelas o orchestros andal o Teatro Romathan. E giľi hiňi folklorno, kheľibnaskri - o čardašis. But prindžarďi u popularno kheľibnaskri giľi. Giľaďas e Dominika Klemparova.
e kategorija: bašaviben
E giľengri pustik - 11. Kaskre ola duj čhavore
kerdo: 11. 03. 2016 12:13 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E giľi giľaďas e folklorno giľaďi Albína Duždová andal o gav Žehňa, andro muzikakro študijo Hárdy studio andro Malý Šariš, andro novembros 2013. E giľi hiňi loki folklorno giľi - halgató, e tema hiňi pal o čoripen, bokh the pharipen so hin le romane čhavoren. Giľaďas e Dominika Klemparova.
e kategorija: bašaviben
E giľengri pustik - 10. Čhajori romaňi
kerdo: 11. 03. 2016 10:40 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
Andro oktobros 2013 pes kerďas e dokumentacija pal o folklorno giľavipen trine džuvľengro andal e Žehňa. Adi sas maškar o giľa, so giľade. E interpretacija originalno kerde e Jolana Horváthová, Gabriela Duždová the e Anna Mačová. E giľi Čhajori romaňi pes dži akana ľikerel sar e himna vaš o slovaťika Roma. E giľi hiňi pal o dujto lumakro mariben u pal o pharipena save tirinenas o Roma andro buťakre the koncentračna tabori. Giľaďas e Dominika Klemparova.
e kategorija: bašaviben
E giľengri pustik - 09. Šukar jakha
kerdo: 11. 03. 2016 10:18 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47
E giľi sas maškar o giľa pro bašavibnaskro the kheľibnaskro sikaviben so kerďas o Teatro Romathan andal o Košice u savo pes vičhinelas „Romathan andro neve gada”. O sikaviben sas andre Stara radnica andro Košice, andro decembros 2014. Pre dokumentacija e giľi giľaven e Dáša Polláková the e Barbora Zubková, o džene andro teatroskro ansamblos u bašavelas lenge o orchestros andal o Teatro Romathan. But popularno folklorno kheľibnaskri giľi - o čardašis. Giľaďas e Dominika Klemparova.
e kategorija: bašaviben
