E giľengri pustik - 04. Mamo, so kerdžom

kerdo: 10. 03. 2016 13:30 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

Andro junos 2014 sas kerďi e dokumentacija pal oda, sar duj muzikanta bašavenas u giľavenas avri pre uľica andro foros Prešov. Kadi giľi bašavenas maškar o aver lengre giľa. O giľade sas o murša andal o gav Chminianske Jakubovany, o Martin Holub the o Roman Holub. E giľi hiňi kerďi, nevi. E giľi hiňi e lokhi giľi andro žanros rom-pop.

e kategorija: bašaviben



E giľengri pustik - 03. Džal e romňi pal o drom

kerdo: 09. 03. 2016 15:50 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

E giľi arakhľam u dokumentinďam pro bašavibnaskro the kheľibnaskro sikaviben so kerďas o Teatro Romathan andal o Košice andro gav Svinia vaš o čhavore so phiren pre zakladno škola sar o kulturno the sikhavibnaskro kidipen andro aprľis 2013. E giľi giľaďas o Milan Godla, o dženo andro teatroskro kolektivos. E giľi hiňi pherasutňi, o pherasutno vakeriben maškar o murš the e džuvľi. Giľaďas e Dominika Klemparova.

e kategorija: bašaviben



E giľengri pustik - 02. Odmukh mange

kerdo: 09. 03. 2016 14:59 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

Dokumentimen e giľi sas pro 8. apriľis 2014, o programos pes vičhinelas Amaro Džives u sas kerdo vaš o Lumakro Romengro Ďives andro Teatro Jonáš Záborský andro Prešov. E giľi giľaďas e giľaďi Anička Oláhová. Giľaďas e Dominika Klemparova.

e kategorija: bašaviben



E giľengri pustik - 01. Phen tu mange

kerdo: 09. 03. 2016 10:48 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

E originalno dokumentacija kadi giľakri kerďam pro 1.-to festivalos vaš e kultura le Vlachiko Romengri „Amari Luma“ andro septembros 2013 andro Komarno. E giľi bašavelas e bašavibnaskri grupa Ternipe andal o Ungriko. O Ternipe hiňi jekh prindžarďi, nekh buter vokalno romaňi grupa, savi buterval bašavel the pro perkusiji E giľi Phen tu mange hiňi e loki giľi. Giľaďas e Dominika Klemparova.

e kategorija: bašaviben



Prindžarde manuša pro čitre

kerdo: 02. 03. 2016 13:45 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

Aver 13 kerďipena pal oprethode lumakere manuša hine zachudne paš prioritno projektos „Džide genďa (lav - čitro - hangos)”, so len likerďa Kulturakero ministerstvos SR andal apriľis dži majos 2015.

e kategorija: čitratuňipen



Ko pre luma nekhšukareder

kerdo: 19. 02. 2016 15:36 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

E bašavibnaskri paramisi „Ko pre luma nekh šukareder”, pro motivi khatar e Daniela Hivešova-Šilanova kerďas o profesijonalno romano teatro Romathan andal o Košice. O teatro le didakticko resoha hino kerdo primarno vaš o čhavorikano dikhado u sas andro Teatro Romathan andro Košice.

e kategorija: drama



O džide pustika - Holokaust

kerdo: 17. 02. 2016 13:08 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

O Džide biblioteki sar e metoda den le manušenge o šajipen te prindžarel o personalna dživipena le manušengre, save hine interesantna u le majoritakre dženenge aňi na prindžarde. O res hino pre jekh sera te vazdel e identita andre romaňi minorita, pre aver sera te sikavel la majoritake le Romen sar e minorita barvaľa kulturno tradicijaha. O dujto andale e serija kidipnaskri „O džide kňižki/pustika”, save kerel o Themeskro džaňibnaskro pustikengro kher andro Prešov sas andro Wave Club andro Prešov, 24. augustos 2015, e tema sas o romano holocaust. O akharde vakerde sas e etnologička Lucia Segľová u o romano manuš, o raj Ľudovít Petík, kaskro dad sas andro koncentračno taboris. O bašaldo akhardo sas o klaviristas Miroslav Rác u e giľavňi Žaneta Štipáková. Pro agor kidipnaskro o Miroslav Rác bašaďas leskri autorsko kompozicija le naveha Porraimos, so hino o romano holokaust.

e kategorija: vakeriben



O džide pustika - Eugen Vizváry

kerdo: 16. 02. 2016 15:52 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

O Džide biblioteki sar e metoda den le manušenge o šajipen te prindžarel o personalna dživipena le manušengre, save hine interesantna u le majoritakre dženenge aňi na prindžarde. O res hino pre jekh sera te vazdel e identita andre romaňi minorita, pre aver sera te sikavel la majoritake le Romen sar e minorita barvaľa kulturno tradicijaha. O dujto andale e serija kidipnaskri „O džide kňižki/pustika”, save kerel o Themeskro džaňibnaskro pustikengro kher andro Prešov sas andro Wave Club andro Prešov, 22. junos 2015, e tema sas o romano bašaviben. O šerutno akhardo sas muzikakro producentos, o kompozitoris, klaviristas Eugen Vizváry, o prindžardo bašaldo pre Slovaťiko, kerel nekh buter o žanri: Jazz, Funky, Fusion, Rock, Pop, Hip-Hop, R&B, Country, Classic. O bašavibnaskre akharde sas e cimbalovo banda Ďusi Band andal o Prešov (Július Bandy phureder, Julius Bandy terneder, Peter Ferko, Kristián Bandy + Samko Bandy) u e giľavňi Žaneta Štipáková the e Vanessa Siváková.

e kategorija: bašaviben



O džide pustika: Lumakro Romano Ďives

kerdo: 09. 02. 2016 16:01 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

O Themeskro džaňibnaskro kher andro Prešov, o dokumentačno the informačno centrum vaš e romaňi kultura andro berš 2015 kerďas štar kidipena prekal o projektos "O džide pustika (o lav - o čitro - o hangos)", savo chudľas o phiko khatar o Ministerstvos vaš e kultura SR. O res andro kidipena sas le manušenge te sikavel le Romen andal e kultura u šukar buťa, pal save pes andro khetaňiben but na vakerel. Pro jekhto kidipen, savo sas ki o Lumakro Romano Ďives (8. apriľis), sas le manušenge sikado o producentos so kerel o dokumentarna filmi, kamaramanos the režiseris Jozef Banyák. O bašavibnaskro akhardo sas e grupa Gipsy Kings Revival. O moderatorki pro kidipen sas e Erika Godlová the e Zuzana Paľuchová.

e kategorija: vakeriben



Jozef Banyák

kerdo: 09. 02. 2016 15:48 opre kerdo: 27. 11. 2020 01:47

Jozef Banyák (1958) uľiľas andro Podunajska Biskupice. Andro berš 1982 chudľas pre Uči škola vaš o muzicka džaňibena andre Bratislava o magistersko titulos vaš e filmovo u televizno režija. Vakeres angľičaňika, ňemcika, ungrika, rusika u špaňijelika. Le beršestar 1981 dži o 1993 kerelas buťi andre Slovaťiko televizija sar o asistentos vaš e režija, režiseris the scenaristas. Andro eňavardešte berša pisinďas u e režija kerďas vaš o buter televizna paramisa, špecijalno kerelas o romane paramisa: PAL E ZORAĽI U DUJ PHRALA, PAL E ŠUKAR ČOHAŇI, O SOMNAKUNO HANGOS. Jozef Banyák kerel the o dokumenti. Vaš o STV (RTVS) kerďas but dokumentarna filmi, nekh buter pal o socijalna, narodnostna the kulturna temi: ČHAVORE BIDOŠALE, O KHEĽIBEN HINO DŽIVIPEN, RUDŇANATAR KE BRONX. Preko TV Markíza kerďas buter kotora vaš o dokumentarno ciklos V TIENI - ANDRE UČHAĽIN. Le beršestar 1991 sakovar kerel jekhetanes buťi le filmovo štabenca aver themendar - nekh buter andal o Hollywood - save avle pre Slovaťiko te kerel lengre filmi: DRAKOSKRO JILO I., II., LUCAS B., 32. OKTOBRIS, KULL O VITEZIS, OPRE UŠŤIBEN u aver. Prekal o berša 2008 - 2009 kerďas e 8 kotorengri serija dokumentengri pal e buťi so keren o slovaťika džande (scenaris, produkcija, režiseris, kameramanos) tel o nav DŽAŇIBNASKRO SPEKTRUM. Le beršestar 2009 kerel buťi korkoro sar o autoris. Hino o šerutno andro themutnengro khetaňiben OKNO. Aver buťa: 2010, 2011 - KINORAMA, kulturno magazinos STV pal e filmovo luma (scenaris, režija, kamera, produkcija) 2010 -VI O GRASTA KHELEN - 65 min. filmos vaš o čhavore (RTVS), tema, režija 2010 - OLÉ, ZÁPRAŽKA - 85 min. komedija (RTVS), tema, scenaris, režija 2011 - O UŠTAR PAL O UŠTAR (scenaris, režija, kamera, produkcija) - dokumentarno filmos pal o lačhe projekti vaš o lačharipen andro socijalno kovle romane komuniti Aver dokumentarna filmi pal e narodnostno tema: E ŠPECIJALNO INTEGRACIJA (2012), REPORTERIS (2013), ČAVALE (2013), O MARO THE O KHEĽIBEN (2014), BRATISLAVATAR RUDŇANATE U DUREDER (2014), ANDRO UTVARIS (2014). O LULUĎA THE RAT - o filmos pal o americko poetos le slovaťika rateha, James Ragan.

e kategorija: vakeriben


...