Ján Šándor
kerdo: 29. 06. 2022 10:47 opre kerdo: 29. 06. 2022 11:10
Pre fotografija hino o romano lekhavno Ján Šándor. Uľiľas andro berš 1948 andro Brno (puraňi Čechoslovakia, akana Čechiko republika). Peskre 16 beršendar dži kana namuľas bešelas andre Prievidza. Savoro dživipen sas buťarno.
Leskre lekhavipena sas le beršestar 1979 andro magazina Železničiar, Bosorka, Smer dnes, Prieboj, Romano nevo ľil, Sam adaj, Romano džaniben. Leskro kňižno debutos sas o paramisa the o charne lekhavibena tel o nav Romano suno (2004). Andro berš 2008 e asocijacija Jekhetane-Spolu diňas avri e kňižka paramisenca savi pes vičinelas Kaľi ruža, slovaťika the romanes. Jekhetanes diňas avri 10 kňižki.
Sas o dženo andro Slovaťiko lekhevnengri asocijacija.
Andro berš 2017 leske In memoriam dine o moľipen Roma Spirit vaš o savoro dživipnaskro literarno keriben u vazdipen la romaňa kulturakro.
E fotografija kerďas o romano fotografos Jozef Ferenc. E digitalno fotografija sas kerďi andro berš 2005 andre Prievidza, kana bolde leskri kňižka.
O informaciji:
ŠÁNDOR, Ján. Čierna ruža / E kaľi ruža. Prešov: Jekhetane-Spolu Prešov, 2008, 132 s. ISBN 978-80-968744-2-2
www.romaspirit.sk/rocniky/rocnik-2017/nominovani/jan-sandor-prievidza/
e kategorija: čitratuňipen
o tagi: sekularno digitalno esteticko in persona fotografija Ján Šándor savorenge interno
Ctibor Nečas
kerdo: 29. 06. 2022 10:41 opre kerdo: 29. 06. 2022 10:42
Pre fotografija hino o prof. PhDr. Ctibor Nečas, DrSc. (26.7.1933 Rakvice, okresis Břeclav, Čechoslovakia – 19.12.2017, Čechiko republika). Sas o pedagogos pre Masarykovo univerzita Brnoste, kaj andro berš 1992 chudľas o titulos profesoris pre generalno historija. Hino o dženo, savo jekhto chudľas te kerel e romistika andre puraňi Čechoslovakia, leskro interesos sas nekbuter pal e perzekuciji pro čechika Roma tele nacisticko okupacija u o romano holokaust.
E fotografija kerďas o romano fotografos Jozef Ferenc. E digitalno fotografija sas kerďi andro berš 2006 Bratislavate, pro kidipen savo pes vičinelas Naprindžardo holokaust.
O informaciji:
RNĽ g.755-758/2006
encyklopedie.brna.cz/home-mmb/
amariluma.romanokher.sk/encyclopedia/necas-ctibor/
e kategorija: čitratuňipen
o tagi: sekularno digitalno esteticko in persona fotografija Ctibor Nečas savorenge interno
Karel Holomek
kerdo: 29. 06. 2022 10:37 opre kerdo: 29. 06. 2022 10:37
Karel Holomek uľiľas andro berš 1937 andro Brno, andre fameľija originalno moravsko Romengri, save bešenas pre Morava imar kanastar agorinelas o 17. šelberšipen. Leskro dad Tomáš Holomek sas o jekhto Rom andre purano Čechoslovaťiko saves sas e uči škola.
Karel Holomek sikhľiľas avri sar o mašinakro inžinieros pre Mašinakri fakulta pre Slugaďipnaskri akademija Brnoste, kaj paľis kerelas buťi sar o špecijalno asistentos. Vaš o leskre lava pal e sovijetsko okupacija andro berš 1968 les avri čhide la fakultatar, dži o berš 1990 kerelas sar o buťarno.
Pal o berš 1990 sas duj berša o poslancos andre Čechiko narodno rada vaš e sera Občianske hnutie.
Pal o berš 1989 chudľas aktivno te kerel pre integracija le Romengri andro jekhetaňiben. Hino jekh maškar o džene save kerde o Muzeum vaš e romaňi kultura Brnoste u kerďas o Jekhetaňiben le Romengro pre Morava, savo del avri o dujkurkeskro magazinos Romano hangos (avel avri le beršestar 1999) Andro berš 2002 chudľas e Medaila vaš o doresipena III. učipen.
E fotografija kerďas o romano fotografos Jozef Ferenc. E digitalno fotografija sas kerďi andro berš 2006 Bratislavate pro kidipen savo pes vičinelas Naprindžardo holokaust.
O informaciji andal o:
RNĽ č.755-758/2006
www.srnm.cz/zakladatel-karel-holomek/
www.pametnaroda.cz/cs/holomek-karel-1937
e kategorija: čitratuňipen
o tagi: sekularno digitalno esteticko in persona fotografija Karel Holomek savorenge interno
Ján Berky Mrenica
kerdo: 04. 06. 2021 10:12 opre kerdo: 04. 06. 2021 10:13
Ján Berky Mrenica terneder, o dženo u le beršestar 1997 the o šerutno andro orchestros Diabolské husle (Bengaľi lavuta) phirel maškar o nekh feder lavutarengre virtuozi pre Slovaťiko. Pre braťislavsko konzervatorijum sikhľolas te bašavel pre lavuta, lel the o kotor pre kňižka pal o nekh buter prindžarde romane giľa. Peskro bašavibnaskro talentos thoďas the andro bašavibnaskre aranžmani pre profilovo CD so kerde o Diabolské husle (Bengaľi lavuta), no the andro but aver folklorna ansambli. Del o phiko le čhavorenge save hine talentimen u čore, kadi leskri aktivita paľis anďas o prindžardo projektos Divé maky (Maľakro makos). O fotografiji sas kerde pre anglo karačoňakro koncertos andro Kežmarok, kerdo prekal o projektos O bašaviben bi o hraňici jekhetanes le polťika partnerenca u le Maškarutňa školaha andro Kežmarok.
e kategorija: čitratuňipen
o tagi: sekularno digitalno esteticko in persona fotografija Ján Berky Mrenica savorenge interno
Romathan - o bašavibnaskro zumaviben
kerdo: 03. 06. 2021 09:49 opre kerdo: 03. 06. 2021 09:51
E serija fotografiji, save sikaven o bašavibnaskro zumaviben, o orchestralno kotor andro Teatro Romathan. O Teatro Romathan kerďas o Ministerstvos vaš e kultura SR andro majos 1992 andro Košice. Le 1. januaristar 2002, kana sas e regijonalno transformacija, o teatro hino tel o šerutňipen khatar o Košicko autonomno krajos.
e kategorija: bašaviben
o tagi: inštrumentalno moderno folklorno orchestra originalno averestar Romathan savorenge interno
Romathan - o kheľibnaskro zumaviben
kerdo: 03. 06. 2021 09:40 opre kerdo: 03. 06. 2021 09:41
E serija fotografiji, save sikaven o kheľibnaskro zumaviben, o kheľibnaskro kotor andro Teatro Romathan. O Teatro Romathan kerďas o Ministerstvos vaš e kultura SR andro majos 1992 andro Košice. Le 1. januaristar 2002, kana sas e regijonalno transformacija, o teatro hino tel o šerutňipen khatar o Košicko autonomno krajos.
e kategorija: kheľiben
o tagi: folklor autenticko muršikano džuvľikano suboris originalno choreografija Romathan savorenge interno
Vilko andro vešeskro thagaripen
kerdo: 03. 06. 2021 08:54 opre kerdo: 03. 06. 2021 08:55
O Teatro Romathan khelďas e paramisi le giľenca vaš o čhavore save mekh na phiren andre škola, the o čhavore andro terneder školakre berša tel o nav Vilko andro vešeskro thagaripen. O res andre paramisi hino te sikavel o lačhipen, savo ňikana nane andro manušikano dživipen dosta zoralo. Prekal oda, hoj e paramisi hiňi andro veš, le čhavoren hin o šajipen te prindžarel o džvirini, save chuden o pozitivna manušikane charakteri.
e kategorija: drama
o tagi: teatros drama pre scena laveha originalos slovaťika romanes Romathan čhavore the terne interno
Ivan Šarközy – e charťaňi
kerdo: 02. 06. 2021 12:08 opre kerdo: 02. 06. 2021 12:09
Ivan Šarközy hino andal e charťikaňi fameľija. Uľiľas andre Dunajsko Lužna, kaj kerel buťi andre fameľijakri charťaňi. Hino avri sikado sar o lodno mechanikos, no odi buťi na kerelas. Kerel o umelecko charťipen.
e kategorija: vastengri buťi
o tagi: džide tradična esteticko trast charťipen Ivan Šarközy savorenge interno
Viliam Šarközy - e charťikaňi buťi
kerdo: 02. 06. 2021 10:19 opre kerdo: 02. 06. 2021 11:53
Viliam Šarközy hino andal e charťikaňi fameľija. O fotografiji sas kerde prekal o kidipen Europakro romano charťikano sympozium, savo kerel e birajipnaskri organizacija Charťikano. O fotografiji dokumentinen e charťikaňi buťi.
e kategorija: vastengri buťi
o tagi: džide tradična buťakro trast charťipen Vilam Šarközy Európske Rómske kováčske sympózium savorenge interno
Marián Balog
kerdo: 19. 05. 2021 09:46 opre kerdo: 19. 05. 2021 09:47
E fotografija sas kerďi prekal o leperibnaskro vakeriben andre Bansko Bystrica andro berš 2016.
Marián Balog kerďas e themutnengri organizacija Romano literarno klubos, savo ačhaďas andro berš 2009. Hino the leskro aktivno dženo. O klubos prezentinel o literarna buťa le Romendar pal o Roma.
e kategorija: vizualno čitratuňipen
o tagi: sekularno digitalno esteticko in persona fotografija Marián Balog savorenge interno
