Etela Kirvejová - o vakeriben
kerdo: 10. 01. 2022 12:00 opre kerdo: 10. 01. 2022 12:04
Etela Kirvejová hiňi andal o gav Brekov. Sas la 75 berš kana sas kerdo o vakeriben. Lakro dad kerelas buťi andre baňa tel e phuv, paľis pro Čechiko, e daj žužarelas pre pošta. Andro vakeriben vakerel pal e lokalno romaňi komunita, pal o dživipena la majoritaha, pal e romaňi čhib, the pal o bare kulturna u socijalna paruvipena.
E regijonalno historija le Romengri save bešen andro gav Brekov hin e tema andro audio vakeribena, save bilovengro o DICRK chudľas khatar e rodipnaskri džeňi Elena Cinová. Lakro rodipnaskro projektos savo pes vičinel Roma Brekovostar prekal o berša chudľas andro berš 2020 o pomožipen andal o Fondos vaš e minoritengri kultura. O vakeribena hine andre slovaťiko čhib u anen o informaciji pal o dživipen u kultura le Romengri u lengre dikhipena pro averipena u nevipena save pen ačhenas andro regijonos.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko dialog moderovano slovaťika Etela Kirvejová savorenge interno
Ervín Tokár - o vakeriben
kerdo: 10. 01. 2022 11:43 opre kerdo: 10. 01. 2022 11:44
Ervín Tokár uľiľas andro gav Naciná Ves, hino andal o pandž čhavore. Andal o Brekov iľas romňa u geľas te bešel odoj. Vakerel pal e lokalno romaňi komunita, pal o dživipen la majoritaha, pal e romaňi čhib u pal o bare kulturna the khetaňibnaskre paruvipena.
E regijonalno historija le Romengri save bešen andro gav Brekov hin e tema andro audio vakeribena, save bilovengro o DICRK chudľas khatar e rodipnaskri džeňi Elena Cinová. Lakro rodipnaskro projektos savo pes vičinel Roma Brekovostar prekal o berša chudľas andro berš 2020 o pomožipen andal o Fondos vaš e minoritengri kultura. O vakeribena hine andre slovaťiko čhib u anen o informaciji pal o dživipen u kultura le Romengri u lengre dikhipena pro averipena u nevipena save pen ačhenas andro regijonos.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko dialog moderovano slovaťika savorenge interno
Marta Tokárová - o vakeriben
kerdo: 10. 01. 2022 11:23 opre kerdo: 10. 01. 2022 11:24
Marta Tokárová uľiľas andro gav Naciná Ves. Lakro dad sas andal o gav Brekov. Sas la 68 berš kana sas kerdo o vakeriben. Vakerel pal e lokalno romaňi komunita, pal o dživipen la majoritaha, pal e romaňi čhib u bare kulturna the khetaňibnaskre paruvipena.
E regijonalno historija le Romengri save bešen andro gav Brekov hin e tema andro audio vakeribena, save bilovengro o DICRK chudľas khatar e rodipnaskri džeňi Elena Cinová. Lakro rodipnaskro projektos savo pes vičinel Roma Brekovostar prekal o berša chudľas andro berš 2020 o pomožipen andal o Fondos vaš e minoritengri kultura. O vakeribena hine andre slovaťiko čhib u anen o informaciji pal o dživipen u kultura le Romengri u lengre dikhipena pro averipena u nevipena save pen ačhenas andro regijonos.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko dialog moderovano slovaťika Marta Tokárová savorenge interno
Mária Gunárová - o vakeriben
kerdo: 10. 01. 2022 11:10 opre kerdo: 10. 01. 2022 11:10
Mária Gunárova andal o gav Brekov, sas la 82 berš kana kerďas kada vakeriben. Uľiľas andro gav Roztoky andro okresis Svidník. Geľas romeste andro gav Brekov. Andro vakeriben phenel pal e lokalno romaňi komunita, pal o dživipen la majoritaha, pal e romaňi čhib u pal o bare kulturna u khetaňibnaskre paruvipena.
E regijonalno historija le Romengri save bešen andro gav Brekov hin e tema andro audio vakeribena, save bilovengro o DICRK chudľas khatar e rodipnaskri džeňi Elena Cinová. Lakro rodipnaskro projektos savo pes vičinel Roma Brekovostar prekal o berša chudľas andro berš 2020 o pomožipen andal o Fondos vaš e minoritengri kultura. O vakeribena hine andre slovaťiko čhib u anen o informaciji pal o dživipen u kultura le Romengri u lengre dikhipena pro averipena u nevipena save pen ačhenas andro regijonos.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko dialog moderovano slovaťika Mária Gunárová savorenge interno
Koloman Gunár - o vakeriben
kerdo: 10. 01. 2022 10:26 opre kerdo: 10. 01. 2022 11:10
Ing. Koloman Gunár hino andal o gav Brekov, kana sas kerdo o vakeriben, sas les 71 berš. Pal o dad hino andal e lavutarengri fameľija, pal e daj hino andal o charťa. Andro berša 1967 – 1972 phirela pre Uči škola technicko, e Ačhavibnaskri fakulta Bratislavate, špecijalizacija Phuvakre ačhavibena. Kerelas buťi pro Okresno agrikulturno kher, o kotor vaš o investiciji. Andro berš 1990 sas maškar o džene, save kerde e politicko sera savi pes vičinelas E sera vaš e Romengri integracija.
E regijonalno historija le Romengri save bešen andro gav Brekov hin e tema andro audio vakeribena, save bilovengro o DICRK chudľas khatar e rodipnaskri džeňi Elena Cinová. Lakro rodipnaskro projektos savo pes vičinel Roma Brekovostar prekal o berša chudľas andro berš 2020 o pomožipen andal o Fondos vaš e minoritengri kultura. O vakeribena hine andre slovaťiko čhib u anen o informaciji pal o dživipen u kultura le Romengri u lengre dikhipena pro averipena u nevipena save pen ačhenas andro regijonos.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko dialog moderovano slovaťika Koloman Gunár savorenge interno
Harmonikaris
kerdo: 22. 12. 2021 11:19 opre kerdo: 22. 12. 2021 11:20
Pro čitro hino o lavutaris. O čitro kerďas Kristián Husár andal e Zakladno škola andro Jarovnice 192. O čitro hino pro zoralo ľil formatos A3, kerdo andro berš 2015. Pro čitro hino o manuš, savo bašavel pre harmonika.
Pre paluňi sera pro ľil hine o identifikačna informaciji pal e škola, pal o autoris u o čitroskro nav andre angľicko čhib.
E škola hiňi prindžarďi oleha, hoj vaš o čitripnaskre buťa chudľas but moľipena khere the avri (India, Japonsko, Portugalsko, USA, Čechiko republika, Ungriko, Slovenia, Opruňi Makedonija, Švédsko, Nórsko, Fínsko, Irán the aver.) Le čhavoren ľidžal angle o sikhavno Mgr. Ján Sajko. Lengre ekshibiciji sas andro but fora, sar andro Washington D.C., Boston, Palm Beach, Hannover, Štrasburg, Brusel, Graz, Varšava, Viedeň, Praha, Budapešť, Krakov, Bratislava, Košice, Martin, Prešov, Sabinov. O terne autora hine andal o socijalno čorikane thana.
e kategorija: čitratuňipen
o tagi: sekularno materialno esteticko 2D artefakt čitro Kristián Husár savorenge interno
Pre balocko khangeri; Adari, adari - E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri
kerdo: 20. 12. 2021 09:51 opre kerdo: 20. 12. 2021 09:52
E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri bašavel duj slovaťiko folklorna giľa: Pre balocko khangeri; Adari, adari. E kapela kerde andro berš 1992 andre Bansko Bystrica. O repertoaris len hin folkloris – romano, slovaťiko the aver nacijengro, the o operetna u filmova melodiji. E kapela diňas avri buter CD. O primašis hino Alexander Daško. Cimbalma – Dezider Oláh Axman. E viola – Otto Daniš (Buli). Bari bugova – Jozef Berky (Klokan). Akordeonos – Štefan Bučko (Kefa). Alexander Daško kerďas e Privatno zakladno artikaňi škola Lavuta andre Bansko Bystrica, hino o muzikakro pedagogos. A. Daško sako berš kerel o festivalos vaš e romaňi kultura andre Bansko Bystrica, vičinel pes Cigansko jag.
e kategorija: bašaviben
o tagi: inštrumentalno moderno folklorno quintet averestar E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri savorenge interno
Aušvicate o kher baro - E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri
kerdo: 20. 12. 2021 09:16 opre kerdo: 20. 12. 2021 09:17
E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri bašavel o romano halgató Aušvicate o kher baro. E kapela kerde andro berš 1992 andre Bansko Bystrica. O repertoaris len hin folkloris – romano, slovaťiko the aver nacijengro, the o operetna u filmova melodiji. E kapela diňas avri buter CD. O primašis hino Alexander Daško. Cimbalma – Dezider Oláh Axman. E viola – Otto Daniš (Buli). Bari bugova – Jozef Berky (Klokan). Akordeonos – Štefan Bučko (Kefa). Alexander Daško kerďas e Privatno zakladno artikaňi škola Lavuta andre Bansko Bystrica, hino o muzikakro pedagogos. A. Daško sako berš kerel o festivalos vaš e romaňi kultura andre Bansko Bystrica, vičinel pes Cigansko jag.
e kategorija: bašaviben
o tagi: inštrumentalno moderno folklorno quintet averestar E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri savorenge interno
Odoj avel o vonato - E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri
kerdo: 20. 12. 2021 08:58 opre kerdo: 20. 12. 2021 08:59
E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri bašavel o romano halgató Odoj avel o vonato. E kapela kerde andro berš 1992 andre Bansko Bystrica. O repertoaris len hin folkloris – romano, slovaťiko the aver nacijengro, the o operetna u filmova melodiji. E kapela diňas avri buter CD. O primašis hino Alexander Daško. Cimbalma – Dezider Oláh Axman. E viola – Otto Daniš (Buli). Bari bugova – Jozef Berky (Klokan). Akordeonos – Štefan Bučko (Kefa). Alexander Daško kerďas e Privatno zakladno artikaňi škola Lavuta andre Bansko Bystrica, hino o muzikakro pedagogos. A. Daško sako berš kerel o festivalos vaš e romaňi kultura andre Bansko Bystrica, vičinel pes Cigansko jag.
e kategorija: bašaviben
o tagi: inštrumentalno moderno folklorno quintet averestar E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri savorenge interno
Veša, veša, churde veša - E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri
kerdo: 20. 12. 2021 08:48 opre kerdo: 20. 12. 2021 08:48
E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri bašavel e romaňi giľi Veša, veša, churde veša. E kapela kerde andro berš 1992 andre Bansko Bystrica. O repertoaris len hin folkloris – romano, slovaťiko the aver nacijengro, the o operetna u filmova melodiji. E kapela diňas avri buter CD. O primašis hino Alexander Daško. Cimbalma – Dezider Oláh Axman. E viola – Otto Daniš (Buli). Bari bugova – Jozef Berky (Klokan). Akordeonos – Štefan Bučko (Kefa). Alexander Daško kerďas e Privatno zakladno artikaňi škola Lavuta andre Bansko Bystrica, hino o muzikakro pedagogos. A. Daško sako berš kerel o festivalos vaš e romaňi kultura andre Bansko Bystrica, vičinel pes Cigansko jag.
e kategorija: bašaviben
o tagi: inštrumentalno moderno folklorno quintet averestar E cimbalovo kapela Alexandroskri Daškoskri savorenge interno
