Róbert Rigó - o charťikano simpozijum
kerdo: 20. 10. 2019 19:00 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Róbert Rigó (1953) hino o umelecko charťas andal e Dunajsko Lužná. Leskra charťaňatar u andal e charťaňi Hefaiston hine o vasteha charťimen buťa. Le cikne momeľengrendar prekal o bare zabradlija či ki o dominantna vudara. Šaj len arakhen pre sasťi Slovakija the andro but thema andre luma. Róbert Rigó nekh buter kerel e tradično buťi u zumavel te ľikerel o purane romane charťipnaskre motiva the techniki.
Róbert Rigó hino o šerutno andre asocijacija Charťikano, save 2018 beršeste kerďas imar 15. var o Europakro romano charťipnaskro simpozijum, u savo andre Charťipnaskri galerija sikhavel e barvaľi buťi le majstrendar charťendar andal e Dunajsko Lužná.
E Dunajsko Lužná angomis vičinenas Trastuno gav. O charťipen adaj hin sar buter sar 300 šel berša tradicija u dži adaďives adaj hin nekh buter charťane pre Slovakija.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben faktograficko monolog moderovano slovaťiko Róbert Rigó sakoneske interno
Cigansko bašavel
kerdo: 02. 09. 2019 08:30 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Ciganski bašavel hino o festivalos vaš e romaňi kultura, savo kerde jekhtovar andro berš 2009 sar o projektos andre Themutnengri Asocijacija Dive maki. O than vaš e prezentacija chuden o amaterska the profesijonalna romane subora, the o štipendista andal o Dive maki - o talentovana romane čhavore pal o savoro Slovaťiko. O festivalos hino multižanrovo, kerel pes avri pro phundrado than. O video sas kerdo 29.08.2013.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben faktograficko monolog moderovano slovaťiko Vladislava Dolníková sakoneske interno
Lýdia Gabčová
kerdo: 27. 08. 2019 10:42 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Mgr. Lýdia Gabčovo hiňi e absolventka andal e socijalno buťi, savi avri phirďas e Univerzita Konštantin Filozofoskri andre Ňitra. Pal o študijum geľas pro špecijalizovana staži andro Koncilo Europakro the andre Europakri komisija. E špecijalizacija andre romaňi čhib chudľas pre Univerzita andro Manchester andre Bari Britanija. Kerel o projektoskro manažmentos vaš o projekta vaš e integracija le Romengri. O vakeriben hino pal o lakro personalno the profesijno dživipen, the pal o khetaňibnaskro dživipen pal o berš 1989.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko monolog moderovano slovaťiko Lýdia Gabčová sakoneske interno
Žaneta Štipakovo - o vakeriben
kerdo: 19. 08. 2019 14:29 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
E Žaneta Štipakovo avri phirďas o odboris o bašavibnaskro the dramaticko džaňiben pre Maškarutňi umelecko škola andro Košice, kaj resľas o učeder maškarutno sikhľuviben. Kerelas buťi sar e hangoskri pedagogička pro Privatno konzervatorijum Prahate, the sar e asistentka le sikhavnengri pre zakladno škola andro Košice.
Akana hiňi andro Teatro Romathan. Odoj khelel, giľavel, kerel e režija the pisinel peskre dramaticka buťa.
O vakeriben hino pal lakro personalno the buťakro dživipen the pal e romaňi kultura.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko monolog moderovano slovaťiko Žaneta Štipáková sakoneske interno
Adela Orgovánová - o leperibnaskro vakeriben
kerdo: 09. 12. 2018 16:30 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
E Adela Orgovánová (1936-) hiňi Perješistar, kaj dživel savoro lakro dživipen. Ochto beršengri predžidžiľas e raťi, kana o Sovijeta bombardinde o Prešov. O bombi pro foros čhide 20.12.1944, perenas buter sar 70 minuti. Na džanel pes, keci manušen murdarde, oficijalno Perješiste parude 140 dženen. O bombi save čhivenas, prindžarde the sar o Stalinoskre momeľa, phagerde baro kotor khera andro foros. E Adela Orgovanovo peske leperel, sar oj la fameľijaha ola bombi predžidžile. Leperel pro dživipen andro Prešov andro Dujto lumakro mariben the pal o mariben - vakerel pal peskri fameľija, pal o čhavorikaňipen, pal o peskre terne berša, e buťi, the pal o mangipena, čoripen, amaľipen the pal o moľipena.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko monolog moderovano slovaťiko sakoneske interno
Michal Bársony - O čitripen
kerdo: 05. 12. 2018 20:20 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Uľiľas andre Kunovo Teplica, andro okres Rožňava. Andre fameľija pes vakerelas ungrika, e tradicija sas e charťikaňi buťi the o bašaviben. O čitratuňipen the e rusiko čhib sikhľiľas avri pre Pedagogicko fakulta pre Univerzita Matejoskri Beloskri andre Bansko Bystrica. O postgradualno študijum kerďas pre Pedagogicko fakulta pre Univerzita Konštantinos Filozofoskri andre Ňitra, kaj chudľas o titulis PaedDr. Čitrinel farbenca the tuškenca, nekh buter leskre temi hine sakralna, sikra frimeder o džuvľikane portreta the o avrutne thana. Sar o pedagogos sikhavelas pro zakladna, maškarutne the uče školi, buter berša kerelas buťi the pro Themeskro pedagogicko inštitutos Bratislavate.
e kategorija: vakeriben
o tagi: biograficko monolog moderovano slovaťiko Michal Bársony sakoneske interno
Michal Bársony - o pedagogos the o čitratuno
kerdo: 12. 10. 2018 09:17 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Uľiľas andro gav Kunova Teplica, andro okresis Rožňava. Leskri jekhto čhib fameľijatar sas ungriko, e tradicija andre fameľija sas te kerel e charťikaňi buťi the te bašavel. O čitratuňipen the e rusiko čhib avri phirďas pre Pedagogicko fakulta pre Univerzita Matejoskri Beloskri andre Bansko Bystrica. O postgradualno študijum kerďas pre Pedagogicko fakulta pre Konštantin Filozofoskri Univerzita Nitrate, chudľas o titulis PaedDr. Kerel o čitripen le farbenca the linicjenca, andre leskri buťi hin nekh buter o sakralna temi, frimeder o džuvľikane portreta the o phuvora. Sar o pedagogos sikhavelas pro zakladna, maškarutne the uče školi, varesave berša the andro Themeskro pedagogicko inštitutos Bratislavate. Pro video hin sar vakerel, savo hino o procesos kana kerelas o čitro so pes vičhinel Anjel, savi technika kerďas, savo hino o materijalos the khatar u sar leske avľas pre goďi e tema u lakri vizualizacija.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko monolog moderovano slovaťiko Michal Bársony sakoneske interno
Tomáš Botló - vakeriben pal o romano bašaviben
kerdo: 27. 08. 2018 13:25 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Tomáš Botló - giľavel u bašavel, amaterikanes bašavel pre gitara, no nekh buter pre zongora, oda sikhľolas pro Themeskro konzervatorijum andre Braťislava. Kerel peskre autorska giľa, khere peske kerďas o študijo, u hino the but lačho hangoskro technikos. Tomáš del jekhetanes o romano bašaviben the o moderna žanri, sar hine o džez, funk, hip-hop, latino, flamenco, pop tu oda žanrovo sinkretizmus lestar kerel buchlo multikulturno the multižanrovo bašaldes. Kerelas jekhetanes buter slovaťika the avrune raperenca the artistenca. Leskro bašavibnaskro idealos hino o George Benson. Andro prezentimen video vakerel pal peskre bašavibnaskre jekhto uštara, sikhľuviben, vaj pal o špecifikane buťa u droma so lel o romano bašaviben pre Slovaťiko.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko monolog moderovano slovaťiko Tomáš Botló sakoneske interno
Barbora Botošová
kerdo: 18. 07. 2018 15:55 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Barbora Botošová - lakro papus sas Ján Berky Mrenica phureder (sas 33 berša o koncertmajstros andro Slovaťiko folklorno kolektivos), lakro dad hino o Eugen Botoš phureder (o primašis andro Violin Orchestra), lakro phral hino Eugen Botoš terneder (o prindžardo džezovo klaviristas, kompozeris). Andro berš 2012 e Barbora Botošová agorinďas o študijum - e lavuta - pre Uči škola vaš o muzicka džaňibena Bratislavate, ki o profesoris Peter Michalica. O kurzos vaš e kompozicija kerďas tel e prindžarďi Ľubica Čekovská. Akana hiňi e slobodno bašalďi, bašavel andro orchestri Bohémiens the Women Rebels. Lakro vakeriben hino phundrado, vakerel pal o peskre čhavorikane berša, pal o bašaviben, pal o študijum, lakre kompoziciji, the pal oda, savo hino o romano bašaviben akana, the andro historicko kontekstos.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko monolog moderovano slovaťiko Barbora Botošová sakoneske interno
Jozef Cichý - O drom ki o čitripen
kerdo: 04. 07. 2018 10:00 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Jozef Cichý (1966) - hino o romano čitratuno andal o Nižný Žipov, okres Trebišov. Avri sikhľiľas automechanikos, paľis ča čitrinelas. Leskro čitratuňipen rodelas e inšpiracija nekh buter khatar o Salvador Dalí, Leonardo da Vinci, Michelangelo Buonarotti the Rafael Santi. Čitrinel nekh buter le akrylovo the olejovo farbenca, o čitre kerel nekh buter pro pochtan the sololit. Buter čitre lestar hine pro fali andro khangera vaj andro pharipnaskre khera. O temi andro leskre čitre hine bi o sakralna motivi the o temi pal e fameľija, o mariben the romipen. Andro 90. berša chudľas o moľipen vaš o leskro čitripen pre sa slovaťiko kompeticija maškar o amaterska čitratune andro Trenčín. Leskre čitre sas sikade jekhetane aver romane čitratunenca andro Polťiko, andro Muzeum vaš e romaňi kultura Brnoste, Braťislavate pro sikaviben O jileskre čalavipena pre romaňi paleta, Perješiste, andro Michalovce pro sikaviben Romane čercheňa, vaj andro Stropkov. Leskre čitre hine akana andro ki o 30 gavende andro lengre pharipnaskre khera, andro varesave khangera, andro Muzeum vaš e romaňi kultura Brnoste the andro aver thana pre Slovaťiko the andro aver thema.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko monolog moderovano slovaťiko Jozef Cichý sakoneske interno