Klara Kohoutová
kerdo: 25. 11. 2024 07:29 opre kerdo: 25. 11. 2024 07:30
Mgr. Klara Kohoutová, PhD. hiňi e džaňibnaskri buťarňi andre Slovaťiko akademija vaš o džaňibena. Kerel e buťi pal e historija, leperiben, oralno historija, romaňi historija the kultura u čechoslovaťiko historija andro dujto kotor 20. šelberšipen. O doktoratos kerďas andro berš 2018 pal e slovaťiko historija pre Fakulta vaš o humanitna džaňibena pre Univerzita Matej Beloskri Bansko Bystricate.
Andro vakeriben vakerel pal o peskro sikhľuviben, pal e buťi andre romaňi tema andro biprofitoskre organizaciji, pal e buťi so kerel vaš o radijo programos RTVS, no the pal o rodipnaskre projekta u publikačno buťi.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben faktograficko monolog moderovano čechika Klara Kohoutová akademicko interno
Ábel Ravasz - O kher zorarde manušeskro rajipnastar Slovaťiko republikakro vaš o romane komuniti
kerdo: 02. 07. 2024 09:46 opre kerdo: 02. 07. 2024 09:46
Ábel Ravasz hino socijologos u politikos, savo nekbuter kerel o temi pal minoriti u regijoni. Sikhľolas pro univerziti andro Ungriko the USA, resľas o titulos andre politologija, ekonomija the socijologija. Kerelas buťi sar o konzultantos vaš e sera Most-Híd, andal e sera chudľas e nominacija pre pozicija sar o zorardo manuš rajipnastar SR vaš o romane komuniti, pre savi sas andro berša 2016-2020. Hino maškar o džene so kerde e organizacija Purt, savi anel jekhetanes le romane, ungriko the slovaťiko aktivisten u aktivistken. Sajekh sas o eksekutivno šerutno andro Inštitutos Matej Beloskro. Andro vakeriben vakerel pal e peskri buťi andro Kher zorarde manušeskro rajipnastar SR vaš o romane komuniti, pal o leskre aktiviti u prijoriti, pal oda, so resle te kerel, vaj so nadoresle.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben džaňiben biograficko faktograficko monolog moderovano slovaťiko Ábel Ravasz sakoneske interno
Ábel Ravasz
kerdo: 02. 07. 2024 09:28 opre kerdo: 02. 07. 2024 09:28
Ábel Ravasz hino socijologos u politikos, savo nekbuter kerel o temi pal minoriti u regijoni. Sikhľolas pro univerziti andro Ungriko the USA, resľas o titulos andre politologija, ekonomija the socijologija. Kerelas buťi sar o konzultantos vaš e sera Most-Híd, andal e sera chudľas e nominacija pre pozicija sar o zorardo manuš rajipnastar SR vaš o romane komuniti, pre savi sas andro berša 2016-2020. Hino maškar o džene so kerde e organizacija Purt, savi anel jekhetanes le romane, ungriko the slovaťiko aktivisten u aktivistken. Sajekh sas o eksekutivno šerutno andro Inštitutos Matej Beloskro. O vakeriben hino pal o temi sar ekstremizmus, čoripen, segregacija vaj o internetnicka dikhipena. Vakerel pal e aktivno participacija le minoritengri pre Slovaťiko the pal e misija u e buťi savi kerel o Inštitutos Matej Beloskro.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben džaňiben biograficko faktograficko monolog moderovano slovaťiko Ábel Ravasz sakoneske interno
Gejza Adam
kerdo: 05. 12. 2023 13:43 opre kerdo: 05. 12. 2023 13:43
PaedDr. Gejza Adam, PhD. (uľiľas 1951, Michalovce) resľas o učo than andro romano emancipačno procesos andro purano Čechoslovaťiko u paľis andre Slovaťiko republika. Sar o kvalifikovano sikhavno vaš o 1. učipen pro zakladna školi (Pedagogicko fakulta, Univerzita P. J. Šafárika – absolventos) kerďas peskro kotor aktiviti vaš o sikhľuviben le romane čhavorengro imar jepaš ochtovarde beršende andro bišto šelberšipen. Maškar o berša 1989 – 1992 sas o dženo andro grupa Verejnosť proti násiliu (VPN), kaj sas vaš e platforma Rómska občianska iniciatíva (ROI). Le beršestar 1990 dži o berš 1992 sas o poslancos andro Federalno parlamentos Čechiko the Slovaťiko Federativno Republikakro (FZ ČSFR). Andro berš 1998 sas o dženo andre Koncilos vaš o rajipen vaš o sikhľuviben le nacijengro the etnicka grupengro andro SR, andro berša 2000 – 2004 sas o komisaris vaš o sikhľuviben le Romengro andre Maškarthemutňi romaňi unija (IRU). E politicko buťi ľidžalas angle sar o šerutno andre Strana rómskej koalície (E partija vaš e romaňi koalicija), dži o berš 2020.
O nekbareder doresipena andre leskri karijera hine e kooperacija andro procesos, prekal o savo chudle o Roma o štatutos sar e nacijengri minorita, oda, hoj kerďas buter privatna maškarutne školi (E Privatno maškarutňi pedagogicko u socijalno akademija, E Privatno maškarutňi džaňibnaskri škola) kaj pes sikhavel e romaňi čhib, kerďas o Detašovano kotor vaš e Uči škola vaš o sasťaripen u socijalno buťi sunto Alžbetakri andro Košice u sas odoj o šerutno.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben faktograficko monolog moderovano slovaťiko Gejza Adam sakoneske interno
Alexander Mušinka – O Projektos Svinia 3. So olestar hin u o agor le projektoskro.
kerdo: 04. 10. 2022 09:10 opre kerdo: 04. 10. 2022 09:21
Alexander Mušinka hino o kulturno antropologos u o ekspertos andre rusiniko-ukrajiniko the romaňi tema. Leskro študijum sas pal e etnologija u historija pre Filozoficko fakulta pre Karlovo univerzita Prahate. Le beršestar 1997 hino o džando akademikos pre Prešovsko univerzita adnro Prešov, aktualno andro Inštitutos vaš o romane študiji u hino aktivno andro birajipnaskro sektoris. Peskro kotor kerďas andro but rodipnaskre, birajipnaskre u vazdipnaskre projekta pal o romane komuniti nekbuter pre vichodno Slovaťiko. Hino o šerutno andro Jekhetaňiben vaš o rodipen u vazdipen le minoritno grupengro andro Prešov - MINORITAS u o vicešerutno andro Centrum vaš o antropologicka rodipena andro Prešov. Leskri publikačno buťi hiňi barvaľi, sar autoris vaj jekh autorendar, avri diňas but publikaciji, zborňika u džaňibnaskre buťa. O Projektos Svinia sas o vazdipnaskro projektos, savo pes chudľas te kerel andre romaňi osada Svinia andro berš 1998 u o Alexander Mušinka sas odoj o koordinatoris.O trito kotor vakeriben hino pal o lačharipena u učeder kvalita andro dživipnaskro than andre osada. Sar pes lačharelas o problemos le paňeha vaš o pijiben, e kanalizacija vaj o bešipen.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben faktograficko monolog moderovano slovaťiko Alexander Mušinka O Inštitutos vaš o Romane Študiji sakoneske interno
Alexander Mušinka – O Projektos Svinia 2. O pomožipen andro sikhľuviben u buťariben.
kerdo: 04. 10. 2022 08:57 opre kerdo: 04. 10. 2022 09:00
Alexander Mušinka hino o kulturno antropologos u o ekspertos andre rusiniko-ukrajiniko the romaňi tema. Leskro študijum sas pal e etnologija u historija pre Filozoficko fakulta pre Karlovo univerzita Prahate. Le beršestar 1997 hino o džando akademikos pre Prešovsko univerzita adnro Prešov, aktualno andro Inštitutos vaš o romane študiji u hino aktivno andro birajipnaskro sektoris. Peskro kotor kerďas andro but rodipnaskre, birajipnaskre u vazdipnaskre projekta pal o romane komuniti nekbuter pre vichodno Slovaťiko. Hino o šerutno andro Jekhetaňiben vaš o rodipen u vazdipen le minoritno grupengro andro Prešov - MINORITAS u o vicešerutno andro Centrum vaš o antropologicka rodipena andro Prešov. Leskri publikačno buťi hiňi barvaľi, sar autoris vaj jekh autorendar, avri diňas but publikaciji, zborňika u džaňibnaskre buťa. O Projektos Svinia sas o vazdipnaskro projektos, savo pes chudľas te kerel andre romaňi osada Svinia andro berš 1998 u o Alexander Mušinka sas odoj o koordinatoris. Andro dujto kotor vakeriben vakerel pal o buter detaila pal o konkretna aktiviti andre osada, sar o lokalna Roma kerenas peskro kotor sar o themutne, pal o pomožipen andro sikhľuviben the buťariben. Soske kampelas te ačhavel e maťersko škola vaš o čhavore pro than, sar pomožinenas le chabnaha vaš o čhavore andre škola dži kijo pal e školakre aktiviti u oda, hoj pen kerde buter buťakre khera vaš o Roma andre osada.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben faktograficko monolog moderovano slovaťiko Alexander Mušinka O Inštitutos vaš o Romane Študiji sakoneske interno
Alexander Mušinka – O Projektos Svinia 1. Khatar o projektos chudľas
kerdo: 03. 10. 2022 15:28 opre kerdo: 03. 10. 2022 15:31
Alexander Mušinka hino o kulturno antropologos u o ekspertos andre rusiniko-ukrajiniko the romaňi tema. Leskro študijum sas pal e etnologija u historija pre Filozoficko fakulta pre Karlovo univerzita Prahate. Le beršestar 1997 hino o džando akademikos pre Prešovsko univerzita adnro Prešov, aktualno andro Inštitutos vaš o romane študiji u hino aktivno andro birajipnaskro sektoris. Peskro kotor kerďas andro but rodipnaskre, birajipnaskre u vazdipnaskre projekta pal o romane komuniti nekbuter pre vichodno Slovaťiko. Hino o šerutno andro Jekhetaňiben vaš o rodipen u vazdipen le minoritno grupengro andro Prešov - MINORITAS u o vicešerutno andro Centrum vaš o antropologicka rodipena andro Prešov. Leskri publikačno buťi hiňi barvaľi, sar autoris vaj jekh autorendar, avri diňas but publikaciji, zborňika u džaňibnaskre buťa. O Projektos Svinia sas o vazdipnaskro projektos, savo pes chudľas te kerel andre romaňi osada Svinia andro berš 1998 u o Alexander Mušinka sas odoj o koordinatoris. O jekhto kotor vakeriben hino pal oda, sar pes oda projektos chudľas te kerel, khatar sas o love, u so le projektoha kerďas o baro paňi andro berš 1998.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben faktograficko monolog moderovano slovaťiko Alexander Mušinka O Inštitutos vaš o Romane Študiji sakoneske interno
Džiďi kňižka: Loli paradička
kerdo: 18. 05. 2022 09:19 opre kerdo: 18. 05. 2022 09:21
O filmos Loli paradička hiňi e romanticko komedija pal o kamiben maškar e Veronka u Milan, savo phirel te bikenel pro jarmoki. So duj dženen hin varesavo pharipen – le Milan nane o pindro, e Veronka hiňi romaňi. The avka predživen vareso čačo, pherasutno the pharo maškar lende, o ďivesa, kana paťan andro avipen, kamiben, humor. Scenaris u režija: Richard Staviarsky, Viťo Staviarsky. Bašaviben: Štefan Cína, Viťo Staviarsky. O šerutne roli khelde Michal Iľkanin u Kamila Mitrášová. Pro festivalos Art Film Fest o filmos chudľas o Moľipen le manušendar, andro berš 2019 sas o nekhbuter dikhlo slovaťiko filmos. Pro kidipen andal e serija Džide kňižki, save kerel e Themeskri džaňibnaskri kňižnica andro Prešov, sas akharde o kreativna manuša Richard Staviarsky u Marka Staviarska (e producentka), the e aktorka andre šerutňi rola Kamila Mitrášová. O bašavibnaskro akhardo sas e Folklorno kapela Štefanoskri Cínoskri. Štefan Cína hino o ko-autoris vaš o bašavibnaskro soundtrack kijo filmos, leskri kapela bašaďas nekhbuter originalna giľa.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben faktograficko dialog moderovano slovaťiko Richard Staviarsky Marka Staviarska Kamila Mirtrášová sakoneske interno
Tomáš Hrustič - Kale-parne sveti
kerdo: 23. 03. 2020 14:03 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Tomáš Hrustič andal o Inštitutos vaš e etnologija u socijalno antropologija andre Slovaťiko džaňibnaskri akademija Bratislavate vakerel pal e publikacija Kale-parne sveti/O Roma andro majoritno khetaňibe pre Slovaťiko. Duj naroda, sako aver, duj aver dikhipena, duj sveti. Duj sveti, sako aver, save hine jekh paš o aver. O Roma u ola aver džene. The ole faktendar sas kerdo o nav pre publikacija Kale-parne sveti. O eksperta pro romane študiji kherestar the lumatar dikhle andro ola sveti u anen o prindžaripena andal o lengre rodipena. O džaňibnaskre recenzenta pre publikacija sas: Martin Fotta, PhD., PhDr. Michal Vašečka, PhD., Kimmo Granqvist, PhD., Prof. Mgr. Milan Kováč, PhD. Avri diňas: VEDA, Publikačno kher SAV, Ústav etnológie SAV, Avri dino beršeste: 2015, Seri: 595
Video hino ulado andro buter kotora. Sako kotor hino o vakeriben pal o jekh kotor andre publikacija. O kotora hine ulade titulkoha.
e kategorija: vakeriben
o tagi: džaňiben faktograficko dialog humanitno slovaťiko romanes Tomáš Hrustič akademicko interno
Romengro phiriben Źabno
kerdo: 10. 02. 2020 19:31 opre kerdo: 27. 11. 2020 02:00
Faktograficko vakeriben pal o leperibnaskro than, savo sas ačhado andro berš 2012 pro than, kaj murdarde le na prindžarde Romen andro Dujto lumakro mariben andro berš 1943.
e kategorija: vakeriben
o tagi: džaňiben faktograficko monolog humanitno polťiko Adam Bartosz sakoneske interno
