Džiďi kňižka holokaust Ďusi band Hatikva (e židoviko himna)
kerdo: 27. 11. 2023 13:26 opre kerdo: 10. 01. 2024 11:10
Hatikva, Ha-Tikva – e izraelsko štatoskri hymna. O lava hine pal o paťaben, hoj o Židi avena pale andro lengro them u kamen odoj te dživel smirom, andro kamiben the harmonija (hatikva = hebr. o paťaben). O lava pisinďas andro berš 1878 Naftali Herz Imber (*1856, †1909) sar e giľutňiu andro 1886 la diňas avri tel o nav Tikvatenu (Amaro paťaben). E melodija kerďas o kompozeris Samueal Cohen, o imigrantos andal o Moldavsko, sar e popularno folklorno moldavsko-rumuňikaňi melodija, andre late the o melodiji u motivi andal e Vltava andal o ciklos Miro them (Bedřich Smetana). Pro 7. sionisticko kongresos andro Bazilej (1905) sas imar but prindžarďi u lakro statusos sar e hymna vaš o sionisticko keriben sas zorardo pro 18. kongresos Prahate (1933). Le beršestar 1948 hiňi e štatno hymna. Andre varesave komuniti pes giľavel sar e paluňi giľi andre khangeri vaj pal o chaben.
O video anel lakri inštrumentalno interpretacija khatar e romaňi cimbalovo kapela Ďusi Band.
Andre fameľijakri kapela le naveha Ďusi Band bašaven o Július Bandy phureder, u leskre trin čhave Kristián, Július u nekterneder Samuel. E cimbalovo kapela Perješistar prezentinel e nekfeder tradicija pal o romane cimbalova kapeli prekal o baro interpretačno džaňiben so hin le dženen the prekal o lengro buchlo u pro žanri barvalo repertoaris. Odoj arakhas o folkloris tipicko vaš o Roma no the oda slovaťiko u aver nacijengro the minoritengro, e kapela bašavel the e klasicko muzika u nanašavel pes aňi andro žanra sar hine o džez, pop vaj o filmova melodiji. E romaňi giľi Hatikva, lakri inštrumentalno verzija sas bašaďi u dokumentimen pro kidipen Džiďi kňižka pal e tema Holokaust, andro Prešov, 27.9.2018.
Ko pre soste bašavel
E lavuta (o primašis) – Samuel Bandy
E bari bugova – Július Bandy terneder
E brača (e viola) – Kristián Bandy
E cimbalma – Július Bandy phureder
e kategorija: bašaviben
o tagi: inštrumentalno moderno folklorno quartet averestar Ďusi Band sakoneske interno
Bc. Roman Goroľ: O Roma u e romaňi čhib andro RTVS
kerdo: 27. 11. 2023 12:39 opre kerdo: 27. 11. 2023 12:40
O trito berš la konferencijakro Aktualna romane študiji III, o organizatoris sas e Themeskri džaňibnaskri kňižňica andro Prešov, o dokumentačno-informačno centrum vaš e romaňi kultura. Jekhetanes e organizacija kerde o Centrum vaš o khetaňibnaskre u psichologicka džaňibena andre Slovaťiko džaňibnaskri akademija u o Inštitutos vaš o romane študiji andre Prešovsko univerzita andro Prešov. E organizacija sas 1. – 2.12.2022, o than sas e Prešovsko univerzita. E hibridno forma diňas o šajipen le džaňibnaskre manušňenge u manušenge te kerel peskri prezentacija, the te sas andal o aver thema. Pre konferencija sas 23 prezentaciji andro pandž panela.
Andro panelos E čhib, e literatura u o mediji prezentinďas o vakeriben le naveha O Roma u e romaňi čhib andro RTVS, o Bc. Roman Goroľ andal o narodnostno programos andro Radijo u televizija Slovaťiko (RTVS) andro Košice. O video sas kerdo 2.12.2022.
e kategorija: vakeriben
o tagi: džaňiben referatos monolog konferenčno slovaťiko Roman Goroľ akademicko interno
Mgr. Roman Čonka, Mgr. Norbert Végh: Virtualna galeriji - o drom sar te sikhavel e romaňi kultura
kerdo: 27. 11. 2023 12:35 opre kerdo: 27. 11. 2023 12:36
O trito berš la konferencijakro Aktualna romane študiji III, o organizatoris sas e Themeskri džaňibnaskri kňižňica andro Prešov, o dokumentačno-informačno centrum vaš e romaňi kultura. Jekhetanes e organizacija kerde o Centrum vaš o khetaňibnaskre u psichologicka džaňibena andre Slovaťiko džaňibnaskri akademija u o Inštitutos vaš o romane študiji andre Prešovsko univerzita andro Prešov. E organizacija sas 1. – 2.12.2022, o than sas e Prešovsko univerzita. E hibridno forma diňas o šajipen le džaňibnaskre manušňenge u manušenge te kerel peskri prezentacija, the te sas andal o aver thema. Pre konferencija sas 23 prezentaciji andro pandž panela.
Mgr. Roman Čonka prezentinďas o virtualna galeriji, sa andre len šaj arakhen u sar lenca te prezentinel e romaňi kultura andro školi the andro aver kulturna inštituciji. Mgr. Norbert Végh andro dujto kotor prezentacijakro vakerďas pal e technologija sar pes ajsi virtualno galerija kerel. O video sas kerdo 1.12.2022
e kategorija: vakeriben
o tagi: džaňiben referatos monolog konferenčno slovaťiko Roman Čonka Norbert Végh akademicko interno
Mgr. Alexander Mušinka, Ph.D., špecijalno docentos: Pal o Arne B. Mann u leskro baro jubileum
kerdo: 27. 11. 2023 12:25 opre kerdo: 27. 11. 2023 12:26
O trito berš la konferencijakro Aktualna romane študiji III, o organizatoris sas e Themeskri džaňibnaskri kňižňica andro Prešov, o dokumentačno-informačno centrum vaš e romaňi kultura. Jekhetanes e organizacija kerde o Centrum vaš o khetaňibnaskre u psichologicka džaňibena andre Slovaťiko džaňibnaskri akademija u o Inštitutos vaš o romane študiji andre Prešovsko univerzita andro Prešov. E organizacija sas 1. – 2.12.2022, o than sas e Prešovsko univerzita. E hibridno forma diňas o šajipen le džaňibnaskre manušňenge u manušenge te kerel peskri prezentacija, the te sas andal o aver thema. Pre konferencija sas 23 prezentaciji andro pandž panela.
Andro panelos Roma andro historicko u politicko diskurzos sas e prezentacija Pal o Arne B. Mann u leskro baro jubileum, khatar o Mgr. Alexander Mušinka, Ph.D., Prešovsko univerzita, Inštitutos vaš o romane študiji. O video sas kerdo 1.12.2022.
e kategorija: vakeriben
o tagi: džaňiben referatos monolog konferenčno slovaťiko Alexander Mušinka akademicko interno
Mgr. Ondřej Poduška: E politicko participacija le Romengri pre Slovaťiko – o trendi u komparaciji
kerdo: 27. 11. 2023 10:58 opre kerdo: 14. 12. 2023 14:36
O trito berš la konferencijakro Aktualna romane študiji III, o organizatoris sas e Themeskri džaňibnaskri kňižňica andro Prešov, o dokumentačno-informačno centrum vaš e romaňi kultura. Jekhetanes e organizacija kerde o Centrum vaš o khetaňibnaskre u psichologicka džaňibena andre Slovaťiko džaňibnaskri akademija u o Inštitutos vaš o romane študiji andre Prešovsko univerzita andro Prešov. E organizacija sas 1. – 2.12.2022, o than sas e Prešovsko univerzita. E hibridno forma diňas o šajipen le džaňibnaskre manušňenge u manušenge te kerel peskri prezentacija, the te sas andal o aver thema. Pre konferencija sas 23 prezentaciji andro pandž panela.
Andro panelos Roma andro historicko u politicko diskurzos sas e prezentacija E politicko participacija le Romengri pre Slovaťiko - o trendi the komparaciji, savi kerďas o Mgr. Ondřej Poduška andal o Nacijonalno demokraticko inštitutos. Del e analiza pal o trendi andre politicko participacija le Romengri andro komunalna buťa prekal o palune deš berša u pal o modeli save dromeha džan o Roma andro politicko dživipen.
e kategorija: vakeriben
o tagi: džaňiben referatos monolog konferenčno čechika Ondřej Poduška akademicko interno
Mgr. Martina Horňáková: Romano alavaris online
kerdo: 27. 11. 2023 10:53 opre kerdo: 27. 11. 2023 10:54
O trito berš la konferencijakro Aktualna romane študiji III, o organizatoris sas e Themeskri džaňibnaskri kňižňica andro Prešov, o dokumentačno-informačno centrum vaš e romaňi kultura. Jekhetanes e organizacija kerde o Centrum vaš o khetaňibnaskre u psichologicka džaňibena andre Slovaťiko džaňibnaskri akademija u o Inštitutos vaš o romane študiji andre Prešovsko univerzita andro Prešov. E organizacija sas 1. – 2.12.2022, o than sas e Prešovsko univerzita. E hibridno forma diňas o šajipen le džaňibnaskre manušňenge u manušenge te kerel peskri prezentacija, the te sas andal o aver thema. Pre konferencija sas 23 prezentaciji andro pandž panela.
Andro panelos E čhib, e literatura u o mediji prezentinďas o vakeriben le naveha O romano alavaris online e Mgr. Martina Horňáková andal e Nadacija Lačhi romaňi vila Kesaj. E prezentacija sas pal o projektos Romano alavaris online, savo šaj sako arakhel pre web sera romskyslovnik.online. O video sas kerdo 2.12.2022.
e kategorija: vakeriben
o tagi: džaňiben referatos monolog konferenčno slovaťiko Martina Horňáková akademicko interno
Mgr. Zuzana Polačková, M.A., PhD.: O mangipena andro angleprimarno sikhľuviben le romane čhavorengro pre Slovaťiko akana
kerdo: 27. 11. 2023 10:49 opre kerdo: 27. 11. 2023 10:51
O trito berš la konferencijakro Aktualna romane študiji III, o organizatoris sas e Themeskri džaňibnaskri kňižňica andro Prešov, o dokumentačno-informačno centrum vaš e romaňi kultura. Jekhetanes e organizacija kerde o Centrum vaš o khetaňibnaskre u psichologicka džaňibena andre Slovaťiko džaňibnaskri akademija u o Inštitutos vaš o romane študiji andre Prešovsko univerzita andro Prešov. E organizacija sas 1. – 2.12.2022, o than sas e Prešovsko univerzita. E hibridno forma diňas o šajipen le džaňibnaskre manušňenge u manušenge te kerel peskri prezentacija, the te sas andal o aver thema. Pre konferencija sas 23 prezentaciji andro pandž panela.
Andro panelis Školstvo the o sikhľuviben e prezentacija tel o nav O mangipena andro angleprimarno sikhľuviben le romane čhavorengro pre Slovaťiko akana prezentinďas e Mgr. Zuzana Polačková, M.A., PhD. O video sas kerdo 2.12.2022.
e kategorija: vakeriben
o tagi: džaňiben referatos monolog konferenčno slovaťiko Zuzana Polačková akademicko interno
Ďusi Band - Čhajori romaňi
kerdo: 27. 11. 2023 10:42 opre kerdo: 27. 11. 2023 10:44
Nane prindžardo, ko hino o autoris savo kerďas e giľi Čhajori romaňi, no imar le Dujto lumakro maribnastar hiňi e hymna vaš o Roma andro Slovaťiko. O lava hine direktno pal o pharipena save tirinde o Roma andro buťakre u murdaripnaskre tabora.
Andre fameľijakri kapela le naveha Ďusi Band bašaven o Július Bandy phureder, u leskre trin čhave Kristián, Július u nekterneder Samuel. E cimbalovo kapela Perješistar prezentinel e nekfeder tradicija pal o romane cimbalova kapeli prekal o baro interpretačno džaňiben so hin le dženen the prekal o lengro buchlo u pro žanri barvalo repertoaris. Odoj arakhas o folkloris tipicko vaš o Roma no the oda slovaťiko u aver nacijengro the minoritengro, e kapela bašavel the e klasicko muzika u nanašavel pes aňi andro žanra sar hine o džez, pop vaj o filmova melodiji. E romaňi giľi Čhajori romaňi, lakri inštrumentalno verzija sas bašaďi u dokumentimen pro kidipen Džiďi kňižka pal e tema Holokaust, andro Prešov, 27.9.2018.
Ko pre soste bašavel
E lavuta (o primašis) – Samuel Bandy
E bari bugova – Július Bandy terneder
E brača (e viola) – Kristián Bandy
E cimbalma – Július Bandy phureder
e kategorija: bašaviben
o tagi: inštrumentalno moderno folklorno quartet averestar Ďusi Band sakoneske interno
Ján Jóny
kerdo: 24. 11. 2023 10:30 opre kerdo: 24. 11. 2023 10:31
Ján Jóny dživel u kerel buťi andro Michalovce. Ciknorestar les sikhavenas te bašavel pre lavuta, no leskro formalno sikhľuviben sas te bašavel pro trastune inštrumenti, jekhto pro Armadno konzervatorijum andre Roudnice nad Labem andre Čechiko republika, kaj sikhľolas te bašavel pre tuba, paľis pro Konzervatorijum Kašate. Buter berša bašavelas andro Armadno orchestros andro Slovaťika armadna zora. Pal oda chudľas paľis te bašavel pre lavuta, u bašavel buter folklorno ansamblenca. Le beršestar 2014 sikhavel pre Privatno zakladno artikaňi škola Jurošík Michalovcate u bašavel the sar o dženo andre Folklorno kapela Štefan Cínoskri.
e kategorija: vakeriben
o tagi: leperiben biograficko monolog moderovano slovaťiko Ján Jóny sakoneske interno
Daje, daje - Štefan Cína le folklorno bandaha
kerdo: 28. 08. 2023 16:54 opre kerdo: 28. 08. 2023 16:55
E romaňi folklorno giľi, o video kerdo 8.7.2022 andro ciklos E dokumentacija romane cimbalovo kapeli pre Slovaťiko. E giľi hiňi kheľibnaskri, andro sig tempo, o tradično Romungro čardašis. O Cínovo phral la pheňaha (Štefan – e harmonika, Martina – e lavuta, o giľavipen) odi giľi sikhľile khere le dadestar, savo la sajekh sikhľiľas peskre dadestar. O lava hine andre romaňi čhib.
e kategorija: bašaviben
o tagi: vokalno-inštrumentalno moderno folklorno quintet averestar romanes E folklorno kapela Štefanoskri Cínoskri sakoneske interno
